Zdravstvene posledice

Promet vedno intenzivneje obremenjuje okolje. Prometna infrastruktura, namenjena motoriziranim vozilom, omejuje druge oblike mobilnosti, promet na njej pa obremenjuje okolje z izpusti škodljivih snovi. Promet porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije.

Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti so se ustrezno povečali tudi izpusti CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Podatki so skrb vzbujajoči in zahtevajo uvajanje učinkovitejših ter čistejših načinov prevoza, s katerimi bi zmanjšali onesnaževanje zraka, hrup, segrevanje ozračja in s tem vplive avtomobilskega prometa na zdravje ljudi ter kakovost življenja v mestih.

Raziskave o spreminjanju podnebja nam danes omogočajo natančnejše razumevanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja. Globalni dvig temperature vpliva na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje ljudi, gospodarstvo idr.

Promet ustvari največ različnih zdravju nevarnih snovi. Večinoma jih najdemo v zraku, ki ga dihamo kot kapljice, delce ali pline.

Ogljikov dioksid ni edini plin, ki ga proizvaja promet. Dušikovi oksidi dražijo dihalne poti, zmanjšujejo imunsko odpornost, povečujejo pogostost astmatičnih napadov in nastanek pljučnih infekcij. Trdni delci v zraku povzročajo napade astme, kašlja, težko dihanje, kronični bronhitis, zmanjšanje pljučne funkcije in so lahko vzrok prezgodnje smrti. Ogljikovodiki dražijo dihalne poti in oči ter lahko imajo kancerogen učinek. Ogljikov monoksid povzroča dihalne in kardiološke težave, glavobol, vrtoglavico, slabost in težave z vidom. Troposferski ozon povzroča vnetje dihal, draži oči ter poslabšuje stanje pri astmatikih in srčnih bolnikih. Benzen je kancerogen in ima depresiven učinek na človeka ter vpliva na centralno živčevje.

Avtomobili lahko tudi ubijajo. Vsako leto vozila poškodujejo in ubijejo več deset tisoč ljudi, vključno z otroki. Od deset nenadnih smrti se štiri zgodijo v prometnih nesrečah. Dve tretjini nesreč s smrtnim izidom se zgodita na cestah in ulicah, vsak deseti v nesreči udeležen pešec pa je otrok. Mesta so v tem pogledu bolj tvegana, saj se v njih zgodi 60 odstotkov hujših nesreč.

Do pričetka: dni ur min s

Galerija 2016

TVOJE MESTO SE PREMIKA SKUPAJ S TABO

Velikokrat se zdi, da majhni koraki v pravo smer nimajo resničnega učinka na okolico, a to ne drži – tvoj korak prinaša številne koristi v tvoje mesto. Potuj pametneje in pomembno prispevaj k hitrejšemu potovanju, čistejšemu zraku, manj hrupnem vsakdanu, boljšemu počutju, nenazadnje pa tudi k uspešnosti mesta, v katerem bivaš. Prijaznost do okolja, dobre kolesarske poti in navdušeni sprehajalci bogatijo lokalno ekonomijo, delajo mesta privlačnejša, bolj zdrava in varnejša za druženje, od tega pa imamo koristi prav vsi.

Bodi prebivalec svojega kraja z ambicijo, poveži se s svojo sosesko, vse njene čare prični aktivno uporabljati. Združuj prevozna sredstva, odpravi se peš, dihaj s polnimi pljuči, spusti veter v lase, daj pobudo. Odločitve, ki so blagodejne do narave, so prav takšne tudi za urbano življenje. Mesto se s pritiskom na zavoro šele začne razvijati na bolje.

V SREDIŠČU ODLOČITEV SI TI

Strategije za urbana središča so narejena po tvoji meri. Pametna mesta v središča svojih odločitev postavljajo obiskovalce in meščane, tvoje prometne navade, želje, zdravje, saj tako lahko resnično izboljšajo kvaliteto življenja. To ima posledice tudi na ekonomijo, turizem, večjo vrednost nepremičnin in bolj živahna središča.

NE IZGUBLJAJ ČASA, ZNEBI SE AVTA

Sodobna mesta so udobna in ekonomična. Zato imajo tudi poti, ki vodijo v mesto in po njem, optimizirane. Skoraj v nobenem avtomobila ne rabiš več. Hitreje in enostavneje se premikaš, če skočiš na kolo, vlak, avtobus ali pa prevozna sredstva in svoje noge med seboj kombiniraš. Seveda na daljšo pot še vedno greš kdaj z avtom, takrat za dobro družbo in lepo okolje prevozno sredstvo deli z drugimi.

PRIDRUŽI SE KOLESJU

Čas za rekreacijo izkoristi za premik – na lepše ali po opravkih. Na katerekoli kolesje že prisegaš, kolo, skiro, morda rolko, počneš s tem marsikaj dobrega zase, za zdravstveno blagajno in za prometno infrastrukturo. Zanimivo je tudi, da kolesarska industrija zaposluje tudi vedno več ljudi, s kolesarjanjem tako ustvarjaš tudi nova delovna mesta. To je tvoja investicija v prihodnost in v zdaj.

BODI PRIJAZEN, SPLAČA SE

Z odločitvijo, da živiš bolj po meri okolja, tudi privarčuješ. Kupiti ali najeti kolo, imeti mesečno karto za avtobus ali vlak, kaj šele premikati se na dveh nogah obremeni tvoj proračun bistveno manj kot nakup in vzdrževanje avtomobila ter avtocest. Osvežitev mobilnih navad tako v marsičem bogati tvoj vsakdan, tvojo družino.

PARKIRAJ RAJE DOBRE IDEJE

Vložki v trajnostno mobilnost se povrnejo hitreje, prinašajo pa vse polno dobrih učinkov za posameznike in za državo. Sprehanje po mestu denimo krepi ekonomijo lokalov in obrtnikov, kolesarjenje je odlična preventiva za zdravstvene težave, katerih zdravljanje nenazadne veliko stane, če k temu prišteješ še čas in gorivo, ki gresta v nič med prometnimi zamaški, vidiš, da je družba mnogo bolj zadovoljna s prometom, ki ne temelji na avtomobilu.

PAMETNA MOBILNOST ZA GOSPODARSKO USPEŠNOST

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI te vabi, da se pridružiš milijonom ljudi po vsej Evropi, ki hočejo biti mobilni na učinkovitejši in pametnejši način. Vrni svojemu mestu šarm in s svojo izbiro prevoznega sredstva pomagaj k njegovi uspešnosti.